20. februarja, 2006

Skupščina delničarjev in Razlogi ZA / PROTI uporabi IT pri glasovanju

Skupščina delničarjev in Razlogi ZA / PROTI uporabi IT pri glasovanju

Razlogi ZA

V literaturi se kot motiv spodbujanja elektronskega glasovanja največkrat omenja zniževanje stroškov, ki jih skupščina delničarjev utrpi v zvezi z glasovanjem ter zniževanje s tem povezanih stroškov družb. Poleg tega se kot pogost pojavlja tudi motiv večje udeležbe na skupščinah delničarjev, predvsem, ko gre za čezmejno izvajanje glasovalne pravice, kar pa ni vedno v interesu družb.  Nujnost spodbujanja delničarskega aktivizma je po mnenju nekaterih nujno, saj naj bi vedno večji delež tujih institucionalnih vlagateljev že »grozil« s pasivno delniško strukturo družb s katerih delnicami se trguje na organiziranih trgih držav članic EU. Slednje je pomembno predvsem zaradi dejstva, da lahko pasivno delničarstvo vodi k neučinkovitemu upravljanju družb, ki ima lahko za kapitalski trg dolgoročne strukturne posledic. Omenjene težave naj bi bilo moč premestiti tudi z uporabo informacijske tehnologije pri uveljavljanju pravic delničarjev.

Ocene nekaterih finančnih institucij (Bundesverband Investment und Asset Management (BVI), ABN, AMRO, Fortis ter Rabobank) so, da naj bi virtualna udeležba in internetno glasovaje vplivalo na 20 – 25% povečanje udeležbe na skupščinah delničarjev (po nekaterih ocenah celo do 75% – DAM).

Zgoraj omenjeno potrjujejo primeri družb kot sta DaimlerChrysler AG ali Allianz AG, kateri sta začeli z registracijo spletne pošte svojih delničarjev z namenom obveščati jih na elektronski način. Od cca. 40.000 delničarjev kolikor naj bi jih sprejemalo informacije o družbi na elektronski način, je kar 80 % tako obveščenih delničarjev na obvestila reagira bodisi z elektronsko prijavo na skupščino, bodisi z elektronsko oddajo pooblastila za zastopanje pooblaščencem, ki jih je določila družba.

Taka odzivnost je nekajkrat višja od tiste, ki je dosežena pri klasičnem obveščanju delničarjev.

Od zgoraj navedenih ugotovitev ne odstopa niti mnenje Nizozemskega urada za elektronsko glasovanje (Dutch electronic voting bureau), ki na podlagi stališča, da nujnost fizične prisotnosti na skupščini delničarjev marsikaterega od njih odvrača od take udeležbe ugotavlja, da uporaba elektronskih sredstev v zvezi z glasovanjem na skupščini delničarjev in imenovanjem pooblaščencev poveča »prisotnost« delničarjev za 5 – 10% in zmanjša z izvrševanjem glasovalne pravice povezane stroške delničarjev za 15 – 20%. V anketi, ki je bila v zvezi s tem opravljena gredo nekateri izdajatelji, investicijske družbe ter institucije pri teh ocenah še dlje saj navajajo, da bi odprava zakonskih omejitev glede uporabe informacijske tehnologije in posledično njena uporaba znižala izdatke, ki jih imajo v zvezi z glasovanjem na skupščinah delničarjev tudi do 50% (DEXIA – 45%, Citigroup – 50%, Proxinvest – 20%, Fortis/Rodobank – 25%) udeležbo na skupščinah delničarjev pa poveča celo do 75% (DEXIA – 75%, Arbeitskreis Namensaktie – 55/60%, Fortis/Rodobank – 25/50%, ABN AMRO – 20%, Proxinvest – 20%, Communication chanel – 20%, CalPERS – 5/10%).

V zvezi s potencialom uporabe informacijske tehnologije z namenom zniževanjem izdatkov povezanih z izvrševanjem glasovalne pravice je pomenljiv tudi podatek, da je strošek v primeru čezmejnega uresničevanja glasovalne pravice tudi od 90% (Hermes) do 100% (DEXIA) višji kot v primeru udeležbe na »domači« skupščini delničarjev. Nemško združenje delničarjev (DSW) pa navaja, da je zaradi izdatkov povezanih s čezmejnim uveljavljanjem glasovalne pravice pripravljena na skupščinah delničarjev v drugih državah članicah  EU sodelovati le peščica delničarjev, ki so nemški državljani.

Kot razlog, ki govori v prid uporabi informacijske tehnologije ni zanemarljivo niti stališče, da ima lahko uvedba elektronskega glasovanja vpliv ne le z vidika prihranka izdajatelja ali delničarja, pač pa je pomembno tudi z vidika zmanjševanja tveganja v zvezi z možnostjo napak, do katerih prihaja pri preštevanju oddanih glasov.

Podobno odobravajoče je tudi mnenje širše zainteresirane javnost v državah članicah EU. V okviru javnega posveta, ki ga je izvedla evropska komisija v zvezi s spodbujanjem zagotavljanja pravic delničarjev v čezmejnih odnosih, je bila ena od osrednjih tem tudi uporaba informacijske tehnologije z vidika pravic delničarjev. Večina od 146 udeležencev javnega posveta je na vprašanja povezana s tem odgovorila, da mora biti delničarjem in družbam dopuščena možnost izbire udeležbe oziroma izvedbe skupščine delničarjev z uporabo elektronskih sredstev ter, da je nujno, da države članice odpravijo s tem povezane omejitve, ter zagotovijo normativno okolje v katerem bo delničarjem omogočeno uresničevanje glasovalnih pravic, ne da bi bili na skupščini fizično prisotni (elektronsko glasovanje in dajanje pooblastil). Večina je tudi zavzela stališče naj imajo družbe pravico (in ne dolžnost) odločati o tem ali se bodo posluževale uporabe informacijske tehnologije pri izvedbi glasovanja na skupščini delničarjev. Enotno je tudi mnenje o tem, da naj »tradicionalni« način izvedbe skupščine delničarjev v nobenem primeru ne sme biti odpravljen ter nadomeščen s popolnoma »virtualno« skupščino delničarjev.

Razlogi PROTI

Seveda pa so v zvezi z uvajanjem sodobnih informacijskih tehnologij v pravo družb tudi pomislek. Že sama pravna drža v tistih državah članicah kjer glasovanje v odsotnosti ni dovoljeno, od naslovnikov korporacijsko pravnih predpisov zahteva, da tak način izvrševanja pravic delničarjev v osnovni zavračajo.

Mnenje nekaterih je, da bi tak način celo povečeval stroške izdajateljev, kar bi bilo vsaj v prvi fazi res, saj bi bilo onemogočanje in uvajanje sistema glasovanja na daljavo povezano z določenimi »zagonskimi stroški«. Sistem naj bi posredno tudi povečeval stroške posrednikov pri katerih imajo delničarji svoje delnice shranjene, saj bi prvi veliko težje upravičevali strošek neposredne udeležbe na skupščini delničarjev in s tem ta strošek prenesli na delničarja. Slednje bi lahko vodilo tudi do zmanjševanja števila fizične udeležbe na skupščinah delničarjev.

Z vidika družb naj bi bil bilo izvrševanje glasovalnih pravic prek fizično prisotnega pooblaščenca (ki je v kontaktu z delničarjem, ki na skupščini ni prisoten) vprašljivo tudi zaradi dejstva, da ne bi bilo vedno razvidno ali posrednik/pooblaščenec glasuje v svojem imenu kot investitor ali v imenu stranke, ki jo zastopa.

Ob povedanem se pogosto pojavljajo pomisleki tehnične narave predvsem z vidika zagotavljanja varnosti in stabilnost povezave, legitimacije na skupščini delničarjev, ipd.


Drugi del: Vrste izvedbe skupščine delničarjev s pomočjo informacijske tehnologije

Tretji del: Evropsko pravo in urejanje uporabe IT pri glasovanju skupščine delničarjev

Četrti del: Uporaba IT pri izvedbi skupščine delničarjev po ZGD-1


Igor Pirc, Univ. dipl. prav., EMBA

Kako vam je všeč vsebina?

Povezane teme: Korporacijsko Pravo, Korporativno upravljanje

Vprašajte nas

Kontakt

  • Imate vprašanja za katere menite da vam lahko pomagamo? Vprašati ni greh!
  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.