Korporativno upravljanje

Korporativno upravljanje (s tujko “corpoarte governance”, tudi upravljanje podjetja) predstavlja eno od ključnih področij korporacijskega prava. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD – 1, zadnja novela ZGD-1I) ureja korporativno upravljanje v sklopu obravnave posameznih vrst družb (družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba,…) pri katerih je zaradi specifičnosti, ki za vsako od družb velja področje korporativnega upravljanja urejeno drugače. Korporativno upravljanje definicija opredeljuje kot pravila, ki urejajo razmerja moči med organi družbe med katere šteje skupščina delničarjev, nadzorni svet, uprava družbe in upravni odbor (v enotirnem sistemu upravljanja). Dotika se tudi odnosov z ostalimi deležniki kot npr. upniki, strankami, okoljem in tudi širšo družbo v katero podjetje s svojim delovanjem posega.
Ena od glavnih značilnosti po katerih se pravne ureditve na področju korporacijskega upravljanja razlikujejo se nanašajo na to ali je v družbi (delniška družba) predviden enotirni ali dvotirni sistem upravljanja. Korporativno upravljanje, ki temelji na enotirnem sistemu upravljanja (države anglosaksonskega pravnega kroga) določa, da so organi podjetja skupščina delničarjev in upravni odbor. V dvotirnem sistemu upravljanja (germanski pravni krog) so kot organi družbe določeni skupščina delničarjev, nadzorni svet in uprava družbe.


Storitve, ki jih nudimo zajemajo: sklic skupščine (priprava gradiv, objava) / vodenje skupščine / priprava aktov organov družbe (poslovnik o delu skupščine, poslovnik o delu upravnega odbora, poslovnik o delu nadzornega sveta, poslovnik o delu uprave) / sistem nagrajevanja članov organov vodenja in nadzora / poročilo o odvisnosti / ocenjevanje dela (upravni odbor, nadzorni svet, board evaluation).

Korporacijsko Pravo

Pristojnosti in odgovornosti članov upravnega odbora – ZGD-1

Zakon o gospodarskih družbah-1 uvaja v slovenski korporacijsko pravni prostor možnost izbire med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja v delniških družbah. Zaradi tradicije in zornega kota, ki ga pogojuje dvotirni sistem upravljanja, kateri je bil doslej prevladujoči način upravljanja, se pojavljajo nekatera povsem nova vprašanja. Nanje lahko odgovorimo le, če jih korak po koraku razčlenjujemo […]

Ugotovitve v zvezi z vprašanjem odgovornosti upravnega odbora

Temeljna ugotovitev pri opredeljevanju odgovornosti članov organov in izvršnih direktorjev v enotirnem sistemu upravljanja je, da je enotirne sisteme upravljanja med seboj nemogoče primerjati, saj je razpon značilnosti posameznega od njih enostavno prevelik, predvsem pa vsakokratno pogojen s specifičnim kulturnim in gospodarskim ozadjem. Če parafraziram, »meter« s katerim določamo značilnosti enotirnega sistema v eni državi […]

Korporacijsko Pravo

Obvladovanje tveganj pri upravljanju družb

  Obvladovanje tveganj, ravnanje s tveganji oziroma upravljanje tveganj (angl.: risk management)  pomeni ukvarjati se z  negotovostjo. Po definiciji strokovnega združenja COSO (The Commission of Sponsoring Organizations of the Teadway Commission) katerega temeljno poslanstvo je postavljanje standardov na področju upravljanja tveganj slednje opredeljuje kot nenehen proces, ki poteka v podjetja in sestoji iz prepoznavanje negotovosti […]

Korporacijsko Pravo

Ocenjevanje uspešnosti upravnih odborov

Upravni odbor se ocenjuje tako s preko kompetenc njegovih članov, kot z oceno celotnega dela in nalog upravnega odbora. Ocenjevanje članov upravnega odbora lahko na eni strani poteka kot ocenjevanje dela celotnega odbora kot »tima« ali pa kot samoocena posameznih članov. Uspešnost upravnega odbora in izvršnih direktorjev naj bi bila letno ocenjevana v formalnem procesu, […]