Prisilna poravnava

Ob številnih spremembah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se marsikdo upravičeno sprašuje kaj je prisilna poravnava. Postopek prisilne poravnave se lahko vodi kot prisilna poravnava podjetja (gospodarska družba), zadruge ali nad podjetnikom. Prisilna poravnava se izvede, ko je izpolnjen pogoj insolventnosti in še niso izpolnjeni pogoji za začetek stečaja. Namen postopka prisilne poravnave je finančno prestrukturiranje podjetja na način, da se upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečaj pri čemer se poslovanje podjetja nadaljuje. Prisilna poravnava se lahko izvede z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev ali alternativno s pretvorbo terjatev v deleže. Učinki prisilne poravnave načeloma veljajo za navadne upnike, torej tiste, ki svojih terjatev nimajo zavarovanih. Spremembe ZFPPIPP so prinesle tudi nekatere posebnosti, ki veljajo v postopku prisilne poravnave, ki so odvisne od velikosti dolžnika, narave terjatev, povečanja osnovnega kapital z denarnimi ali stvarnimi vložki ipd. Kot izvedenki postopka prisilne poravnave sta bila uvedena poenostavljena prisilna poravnava (mikro in majhne družbe) in upniško prisilno poravnavo (upniki, ki so imetniki finančnih terjatev).


Storitve, ki jih nudimo zajemajo: ocena izpolnjevanja pogojev insolventnosti / priprav poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika / načrt finančnega prestrukturiranja – priprava, sprememba / priprava predloga prisilne poravnave / prijava terjatev / zastopanje v upniškem odboru / priprava ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave / pomoč pri pripravi poročil insolventnega dolžnika