Novela ZFPPIPP je stopila v veljavo dne 15.06.2013 (v nadaljevanju tudi ZFPPIPP ali Insolvenčni zakon). Eden od najpomembnejših sklopov novosti, ki jih spremembe prinašajo je namenjen ohranjanju zdravih jeder gospodarstva.
Novela ZFPPIPP posega s spremembami na pet vsebinskih sklopov, s čimer je omogočila prestrukturiranje plačilno nesposobnih podjetij, pospešila postopke znotraj takih podjetij ter okrepila položaj njihovih upnikov. Novela tako uvaja spremembe, ki so namenjene: 1.) Ohranjanju zdravih jeder, 2.) Izboljšanju položaja delavcev, 3.) Preprečitvi neprimernih vplivov insolventnega dolžnika in z njim povezanih subjektov, 4.) Izboljšanju položaja upnikov in 5.) Učinkovitosti insolvenčnih postopkov.
Za delovanje gospodarskega okolja so verjetno najpomembnejši ukrepi tisti, ki so namenjeni ohranjanju zdravih jeder podjetij. Zakonodajalcu je končno postalo jasno, da insolvenčna zakonodaja, kakršno smo poznali do sedaj, ne vodi le v uničenje gospodarskih subjektov kot nosilcev dolga, pač pa tudi v uničenje substrata teh gospodarskih subjektov, torej akumulacije znanj in izkušenj, poznavanja tehnoloških procesov, organizacijskih postopkov ipd., katerih obnovitev je izredno težka, če ne že nemogoča.
Ohranjanje zdravih jeder tako pomeni boljše možnosti učinkovitega prestrukturiranja prezadolženih in plačilno nesposobnih podjetij, od samostojnih podjetnikov do velikih gospodarskih družb.
Spremenjena insolvenčna zakonodaja malim podjetjem omogoča, da bodo v postopku poenostavljene prisilne poravnave lahko bistveno ceneje in hitreje izvedla postopek finančnega prestrukturiranja. Postopek poenostavljene prisilne poravnave za omenjene subjekte ureja nov oddelek 4.7 ZFPPIPP.
Bistvo poenostavljene prisilne poravnave je možnost sklenitve pogodbe o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave v obliki notarskega zapisa. Poenostavljena prisilna poravnava je sprejeta, če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev je najmanj 6/10 zneska vseh navadnih terjatev upnikov iz seznama preizkušenih terjatev, in če za njeno sprejetje glasuje več kot polovica takih upnikov. Sodišče izda sklep, s katerim potrdi poenostavljeno prisilno poravnavo, če je bila zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave vložena pravočasno (zahteva za potrditev poenostavljena prisilne poravnave mora biti vložena v štirih mesecih od objave oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave) in če je dosežena večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.
Pomembna novost je tudi dopolnitev ureditve glede povečanja osnovnega kapitala insolventnega dolžnika, ki je v postopku prisilne poravnave na podlagi sklepa upniškega odbora. ZFPPIPP poslej omogoča tudi konverzijo terjatev v lastniške deleže in sicer po odločitvi upniškega odbora. Odločitev o konverziji terjatev lahko v primeru, da upniški odbor v zakonskem roku ne sprejme takega sklepa, sprejmejo tudi ločitveni upniki z navadno večino. Ključno pri tem je, da lahko po novem upniki v postopku prisilne poravnave brez soglasja lastnikov svoje terjatve preoblikujejo v lastniške deleže in tako ohranjajo sposobnost nadaljnjega poslovanja podjetja.
V povezavi z možnostjo konverzije terjatev v lastniške deleže je tudi novost, ki uvaja možnosti prenosa vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic, kar dejansko pomeni prevzem kontrole in vodenja podjetja s strani tistega upnika, ki se je s konverzijo terjatev v največji meri odpovedal svojim upniškim pričakovanjem.
Novi ZFPPIPP določa tudi višji količnik za glasovanje o prisilni poravnavi glede terjatve, ki jo upnik prenese na dolžnika v postopku povečanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, če upnik hkrati vplača tudi nov denarni vložek. Zakon s tem ponovno stimulira tiste upnike, ki imajo interes prispevati k nadaljnjemu poslovanju insolventnega dolžnika.
Igor Pirc, univ. dipl. prav., MBA
Povzeto po:
– Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 47/2013, ZFPPIPP-E);
– Spletna stran ministrstva za pravosodje: »S prenovo insolvenčne zakonodaje do večje učinkovitosti stečajnih postopkov in postopkov prisilne poravnave«, http://www.mp.gov.si/nc/si/novinarsko_sredisce/novica/article/1328/6612/
Povezane teme: Korporacijsko Pravo, Prisilna poravnava, Zakonodaja