Odplačni prenos poslovnega deleža v družinskem podjetju

Prenos poslovnega deleža

V primeru odkupa poslovnega deleža s strani družinskih članov se slednji tipično soočajo z omejenimi likvidnostnimi resursi. Zaradi tega se pogosto prenos poslovnega deleža na potomce ali druge družinske člane izvede prek različnih oblik odloženega plačila kupnine.

Za pridobitev pravic iz poslovnega deleža je relevanten trenutek vpisa v sodni register (glej 482. člen ZGD-1), pri čemer plačilo kupnine ni nujen predpogoj za izvedbo vpisa.

Prenos poslovnega deleža in slovenska ureditev

Pogoji za vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register so navedeni v 42. ter 43. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uradni list RS, št. 43/07 s spremembami in dopolnitvami). V 42. členu uredba predvideva, da je potrebno, predlogu za vpise pri prenos poslovnega deleža in vpisu izstopa ali izključitve družbenika, priložiti tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo z ustreznimi listinami, ki jih je ravno tako potrebno predložiti predlogu za vpis.

Te listine so v primeru spremembe družbenika zaradi odsvojitve poslovnega deleža odpravek notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža in če družbenik − pridobitelj novi poslovni delež združi s svojim sedanjim poslovnim deležem – izjava družbenika o združitvi poslovnih deležev, če ta izjava ni vključena že v pogodbi o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža.

Pri univerzalnem pravnem nasledstvu pa te listine predstavljajo: če je bil prejšnji družbenik fizična oseba, pravnomočni sklep o dedovanju; če je bil prejšnji družbenik pravna oseba, pa dokaz o pravnem nasledstvu.

Prenos poslovnega deleža – dodatne zahteve

Če je družbenik odsvojil del poslovnega deleža (prvi odstavek 483. člena ZGD-1), je treba s predlogom zahtevati, da se v sodni register vpiše tudi:

  • Pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika − prenositelja, del katerega je predmet prenosa: spremenjeni (nižji) znesek osnovnega vložka, spremenjeni (nižji) delež poslovnega deleža
  • V zvezi z osnovnim vložkom in poslovnim deležem, ki nastane zaradi delne odsvojitve, pa tudi nominalno višino osnovnega vložka v evrih ter  poslovni delež, izražen v ulomku ali odstotku.

V primerih, ko se poslovni delež prenese zaradi pravnega nasledstva na dva ali več novih družbenikov (pravnih naslednikov) je treba s predlogom za vpis zahtevati tudi:

  • pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika − prenositelja
  • izbris teh podatkov ter v zvezi z vsakim osnovnim vložkom in poslovnim deležem, ki nastane zaradi tega
  • vpis podatkov, ki jih uredba zahteva.

V primeru, da družbenik na podlagi prenosa pridobi nov poslovni delež poleg sedanjega in ob pridobitvi oba deleža združi, je treba zahtevati, da se v sodni register vpiše tudi to dejstvo. In sicer: pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika – prenositelja in pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika – pridobitelja.

Tudi v nemškem pravu plačilo ni omenjeno kot predpogoj veljavnosti prenosa poslovnega deleža, pač pa velja, podobno kot pri nas, da je družbenik tisti, ki je vpisan v ustrezen poslovni register (3. odstavek 16. člena GmbHG).

Prenos poslovnega deleža v tujih pravnih sistemih

V tujih pravnih sistemih so se oblikovali različni načini plačila kupnine pri prenosu družinskih podjetij. V nemškem pravnem sistemu sicer ni zaslediti pravil, ki bi urejala modalitete plačila kupnine pri prenosu poslovnega deleža. Zato gre predpostavljati, da velja v zvezi s tem pogodbena svoboda. Različne oblike plačila kupnine se pojavljajo predvsem v krogu anglosaksonskih pravnih ureditev, kjer so odvisne od različnih statusnih oblik družb, ki so predmet prenosa omenjamo jih samo primeroma[1]:

  • Dogovor o plačilu dogovorjene anuitete (»Private annuities«). Tak dogovor predvideva, da prodajalec do konca svojega življenja ali do dogovorjenega roka prejema denarno rento. Dolžnost plačevanja anuitete običajno preneha s smrtjo prodajalca. V primeru, da dosežena življenjska doba prodajalca presega načrtovano oz. ocenjeno bo kupec vrednost poslovnih deležev preplačal.
  • Obročno plačilo predstavlja plačevanje kupnine skozi daljše časovno obdobje. Kupnina je razdeljena na periodične obroke, ki jih plačuje kupec. Plačilo kupnine je pogosto zavarovano z zastavitvijo poslovnih deležev, ki so predmet prodaje.

V anglosaksonskem pravnem okolju poznamo način obročnega plačila do preklica (»Self-canceling installment note«) z izdajo zadolžnice namesto plačila kupnine. Dogovori se plačilo kupnine in pripadajočih obresti z izplačilom bodočih dobičkov v družbi, katerih poslovni deleži so predmet prodaje. Obveznost plačevanja kupnine preneha s smrtjo prodajalca. Glede na načelo pogodbene svobode je tak način zelo fleksibilen in omogoča prilagajanje željam in potrebam kupca in prodajalca.

Več člankov za družinska podjetja najdete tu.

 


[1]Glej npr.: Fishkind J. Russell, Kautz C. Robert, J.K. Lasser, Estate and Business Succession Planning: A Legal Guide to Wealth Transfer, Jan 4, 2002 (v nadaljevanju: Estate and Business Succession Planning: A Legal Guide to Wealth Transfer); Transferring your family business, The American Institute of Certified Public Accountants; URL: http://www.360financialliteracy.org/Topics/Owning-a-Business/Transferring-or-Selling-a-Business/Transferring-your-family-business, obiskano 25. julij 2016.

Pravnik s petnajstletnimi izkušnjami s področja upravljanja družinskih podjetij. Svetoval je številnim družinskim podjetjem pri oblikovanju družinske ustave (npr. Jezeršek Gostinjstvo) in pri izvedbi tranzicije iz ene generacije na drugo. Je predavatelj na strokovnih srečanjih s področja družinskega podjetništva (npr. www.druzinska.si). Magistrsko delo z naslovom “Pravni vidiki pojma družinsko podjetje – family business” je posvetil pravni problematiki delovanja družinskih podjetij.