Podjetnik in njegovo premoženje skozi prizmo zakonske zveze

podjetnik-in-premozenje-skozi-prizmo-zakonske-zveze

Odgovornost zakonca za obveznosti, ki nastanejo drugemu zakoncu v primeru podjetniškega udejstvovanja, je relevantna predvsem v primerih, ko zakonec opravlja dejavnost kot podjetnik posameznik (71.–75. člen Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1). V zvezi z odgovornostjo podjetnika za obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja podjetniške dejavnosti, je relevantna določba 7. člena ZGD-1, ki določa, da podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem.

Podjetniško premoženje in skupno premoženje

Pripadnost podjetniškega premoženja, ki je ustvarjeno v času trajanja zakonske zveze (ali z njo izenačene skupnosti), je treba presojati z vidika pravil korporacijskega in družinskega prava. Pravila korporacijskega prava, ne razlikujejo med podjetniškim premoženjem in osebnim premoženjem, saj je imetnik obeh kategorij ista fizična oseba. Kadar je podjetnik v zakonski zvezi, je treba upoštevati tudi kogentna pravila družinskega prava, ki določajo nastanek skupnega premoženja. To pomeni, da spada v skupno premoženje zakoncev tudi podjetniško premoženje, če je zakonec-podjetnik to premoženje ustvaril v času trajanja zakonske zveze z delom.[1]

Slednje je pomembno predvsem z vidika odgovornosti za dolgove, ki nastanejo iz opravljanja podjetniške dejavnosti. Namreč obveznosti v zvezi s podjetniškim premoženjem so obenem tudi obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem zakoncev. Pravila družinskega prava določajo, da zakonca odgovarjata za obveznosti v zvezi s skupnimi premoženjem solidarno (82. člena DZ), kar velja tudi za odgovornost za obveznosti, ki nastanejo pri opravljanju podjetniške dejavnosti, pri kateri je udeležen en zakonec. Posledica take ureditve je, da lahko upnik podjetnika izpolnitev obveznosti zahteva tudi od drugega zakonca, ki za obveznosti prvega odgovarja solidarno.[2]

Po določbah 82. člena DZ velja, da zakonec za obveznosti, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, odgovarja s svojim posebnim premoženjem in z deležem, ki ga ima na skupnem premoženju.

Takšnemu stališču pritrjuje tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS v sodbi, II Ips 460/2008, ki v svoji utemeljitvi navaja: »Podobno kot lahko tretje osebe pridobijo na premoženju gospodarskih subjektov stvarnopravna upravičenja na originaren način (npr. s priposestvovanjem), lahko pridobita zakonca na izviren način v svoje skupno premoženje tudi tisto premoženje, s katerim eden od njiju opravlja pridobitno dejavnost kot s.p. (prim. tudi sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 482/2001 z dne 10. 4. 2002).«

Spregled pravne osebnosti v luči odgovornosti zakoncev

Enako razlago je potreba zavzeti tudi v primerih spregleda pravne osebnosti družbe, v kateri je kot družbenik vpisan le en zakonec. V primeru takega poslovnega deleža gre za skupno premoženje zakoncev. Za obveznosti kapitalske družbe družbeniki namreč ne odgovarjajo oz. za njihove obveznosti ni neomejeno odgovorna nobena fizična oseba (7. in 53. člen ZGD-1). Odstopanje od tega pravila, pa je možno v okviru instituta spregleda pravne osebnosti, ki ga določa 8. člen ZGD-1. V zakonsko predvidenih primerih namreč za obveznosti družbe odgovarjajo tudi njeni družbeniki.

V takem primeru je potrebno tudi upoštevati, da zakonca odgovarjata za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem solidarno, in sicer tako s skupnim kot tudi s posebnim premoženjem (82. člena DZ). Tako lahko tudi upnik po pravilih, družinskega prava pri spregledu pravne osebnosti uveljavlja odgovornost tudi tistega zakonca, ki v poslovnem registru ni vpisan. Gre pa za poslovni delež, ki sodi v skupno premoženje zakoncev.

Sklep

Navedeno vodi do zaključka, da v resnici vsakršno podjetniško udejstvovanje samostojnega podjetnika izpolnjuje značilnosti družinskega podjetja. V svojih posledicah velikokrat zadeva najožjo družino. Kljub temu menimo, da zgolj dejstvo, da lahko zakonec odgovarja za podjetnikove dolgove, ne bi smelo biti odločilen kriterij v zvezi s tem. Relevantna se zdita vsaj še medgeneracijski element in manifestacija zavesti, da gre za družinsko podjetje. ( npr. prek urejanja lastniških odnosov – npr. »družinska ustava«)

Opombe

[1] Podjetniško premoženje zakoncev, str.127.

[2] Dedno pravo, str. 77.