Družinsko podjetje in transferne cene

V družinskem podjetju so izpolnjeni pogoji zaradi katerih je potrebno biti pozoren na vprašanje transfernih cen.

Nemalokrat se zgodi, da zakonec kot samostojni podjetnik posluje s podjetjem v katerem je drugi zakonec imetnik kvalificiranega deleža. Pri tem se pojavi vprašanje ali je tako poslovanje predmet urejanja z vidika transfernih cen?

Kdaj govorimo o transfernih cenah

V davčni zakonodaji vprašanje sklepanja poslov med gospodarskimi družbami, v katerih lastništvu so udeleženi isti lastniki ali njihovi družinski člani, ureja ZDDPO-2 v določbah, ki opredeljujejo vprašanje transfernih cen (16. člen ZDDPO-2) ter tem analognih določb, ki urejajo obresti med povezanimi osebami (19. člen ZDDPO-2) in obresti od presežka posojil (32. člen ZDDPO-2).

O transfernih cenah govorimo v primerih, ko pride do poslovanja med povezanimi osebami ali znotraj organizacije same. Transferna cena je torej cena, po kateri so za davčne namene obračunani poslovni učinki znotraj ene družbe ali skupine povezanih družb[1]. Pravila o transfernih cenah se uporabljajo takrat, ko subjekta, med katerima pride do transakcije, nista v enakem davčnem položaju. Tipičen tak primer je, ko ena od povezanih oseb ni davčni rezident Republike Slovenije (16. člen ZDDPO-1) in je zaradi tega obdavčen skladno z davčno zakonodajo države, ki ji pripada. Obravnava transfernih cen je relevantna tudi pri poslovanju med povezanima osebama rezidentoma (17. člen ZDDPO-2), pri katerih neenaka davčna obravnava izhaja iz različnega sistema obdavčitve zaradi dejstva, da ena od udeleženih družb izkazuje dobiček, druga pa izgubo. Vprašanje transfernih cen je relevantno le v primeru, ko obstaja kvalificirana povezanost družbe, ki znaša vsaj 25 odstotni delež vrednosti ali števila delnic oz. deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru ali glasovalnih pravic.[2]

Analogno načinu urejanja transfernih cen je urejeno priznavanje obresti med povezanimi osebami. V zvezi s priznavanjem obresti med povezanimi osebami je pomembno predvsem to, da se kot strošek praviloma lahko priznajo obresti največ v višini zadnje objavljene in ob času pridobitve znane obrestne mere (2. odstavek 19. člena ZDDPO-2).[3] Nasprotno se morajo kot

Vprašanje obresti od presežka posojil, ki ga ureja 32. člen ZDDPO-2, se nanaša na vprašanje t.i. tanke kapitalizacije.[4] Navedena določba določa, da se kot odhodek ne priznajo obresti od posojil (razen ko gre za banke in zavarovalnice kot posojilodajalce), ki so prejeta od povezane osebe, ki ima v davčnem obdobju v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic, in če v davčnem obdobju ta posojila kadar koli presegajo znesek štirikratnika deleža te osebe v kapitalu družbe.

Z vidika obravnave odnosov med sorodstveno povezanimi osebami so relevantne naslednje določbe ZDDPO-2, in sicer:

  • alinea 1. odstavka 16. člena določa, da je položaj povezanosti podan, ko imajo iste fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi ali dveh rezidentih.
  • alinea 1. odstavka 17. člena določa, da se za povezani osebi štejeta rezidenta – pravni osebi, če imata isti pravni ali fizični osebi ali njihovi družinski člani v dveh rezidentih neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.
  • odstavek 17. člena ZDDPO-2 določa, da se za povezani osebi štejeta tudi rezident – pravna oseba in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če ima ista fizična oseba ali njeni družinski člani v rezidentu najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali obvladuje rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.
  • odstavek 32. člena določa, da se kot nepriznan odhodek v višini obresti od posojil štejejo tudi posojila osebe, ki se kadar koli v davčnem obdobju šteje za povezano osebo tako, da ima delničar oziroma družbenik ali njegovi družinski člani hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu in tej osebi. Za družinskega člana se po tem členu šteje družinski član iz drugega odstavka 16. člena ZDDPO-2.

Določbe 19. člena ZDDPO-2, ki se nanašajo na obresti med povezanimi osebami, ne določajo posebej, na kaj se pojem povezane osebe za potrebe uporabe navedenega člena nanaša, gre pa sklepati, da se pojem uporablja na enak način kot v primeru urejanja transfernih cen v 16. in 17. členu ZDDPO-2.

Sorodstvene povezave, ki pogojujejo transferne cene

V zgoraj navedenih primerih se za družinske člane po določbah 2. odstavka 16. člena ZDDPO-2, 3. odstavka 17. člena ZDDPO-2 ter 2. odstavka 32. člena ZDDPO-2 štejejo:

  • zakonec,
  • oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza,
  • partner oziroma partnerica, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,
  • otrok,
  • posvojenec,
  • pastorek,
  • otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza,
  • otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,
  • starši in
  • posvojitelji fizične osebe.

Glede dopustnosti poslovanja

Kot je razvidno iz predstavljenega gre pri poslovanju med povezanimi osebami, ki niso v enakem davčnem položaju praviloma za položaj, ki ga je potrebno obravnavati z vidika transfernih cen, kar družinska podjetja ne bi smela zanemarjati.

___________________________

[1] Turk Ivan, Pojmovnik računovodstva, financ in revizije, Ljubljana, Slovenski inštitut za revizijo (SIR) 2000, str. 394.

[2] 1. odstavek 16. člena ZDDPO-2: 1) Za povezani osebi se štejeta zavezanec rezident ali nerezident in tuja pravna oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni zavezanec (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), če: 1. ima zavezanec neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic, v tuji osebi ali obvladuje tujo osebo na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali 2. ima tuja oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v zavezancu ali obvladuje zavezanca na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali 3. ima ista oseba hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi ali dveh zavezancih ali ju obvladuje na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami; ali 4. imajo iste fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru v zavezancu in tuji osebi ali dveh rezidentih ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami.

[3] Obrestne mere za obresti med povezanimi osebami, URL: http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/, obiskano 25 julij 2016.

[4] »Pojem tanke kapitalizacije se v splošnem poslovnem vidiku razume kot pretirano (veliko) razmerje med dolgom in kapitalom v strukturi financiranja podjetja. Tanka kapitalizacija med drugim tudi z davčnega vidika pomeni težave tako za davčne zavezance kot tudi za davčne uprave.« (Mahle Marko, Davčne prilagoditve pri multinacionalnih podjetjih zaradi tanke kapitalizacije, Pravna praksa, št. 40/41, 10/2014, pril. [I]-VIII).

[5] Abgabenordnung in der Fassung der Bekanntmachung vom 1. Oktober 2002 (BGBl. I S. 3866; 2003 I S. 61), des Gesetzes vom 26. Juli 2016 (BGBl. I S. 1824), URL: http://www.gesetze-im-internet.de/ao_1977/BJNR006130976.html, obiskano 25. julij 2016 (v nadaljevanju: Abgabenordnung in der Fassung der Bekanntmachung).

Pravnik s petnajstletnimi izkušnjami s področja upravljanja družinskih podjetij. Svetoval je številnim družinskim podjetjem pri oblikovanju družinske ustave (npr. Jezeršek Gostinjstvo) in pri izvedbi tranzicije iz ene generacije na drugo. Je predavatelj na strokovnih srečanjih s področja družinskega podjetništva (npr. www.druzinska.si). Magistrsko delo z naslovom “Pravni vidiki pojma družinsko podjetje – family business” je posvetil pravni problematiki delovanja družinskih podjetij.

Oddaj Komentar