Prenos lastništva družinskega podjetja

PRENOS LASTNIŠTVA PODJETJA

Prenos lastništva podjetja, ki deluje kot družinsko podjetje lahko pomeni prenos dejavnosti (s.p.) ali prenos lastništva d.o.o. (imetništvo poslovnih deležev).

Prenos lastništva d.o.o. (družinskega podjetja)

Prenos lastništva podjetja, ki je organizirano v obliki d.o.o.  pomeni prenos poslovnega deleža družbe. Slednja oblika podjetniške organiziranosti je namreč v sferi delovanja malih in srednjih podjetij, med katera družinska podjetja po večini sodijo [1] , najpogostejša. [2] Gotovo ne gre zanemariti prenosov podjetja iz nosilca dejavnosti – fizične osebe ter prenosov v ostalih kapitalskih in osebnih družbah [3]  vendar terjajo ti prenosi, s pravnega vidika ločeno obravnavo.

Dejavniki, ki vplivajo na prenos lastništva podjetja

Primerjalo gledano kaže praksa, ki se nanaša na prenos lastništva podjetja pri tistih podjetjih, ki so organizirana kot družinska podjetja različne pojavne oblike oz. tehnike  s katerimi je prenos lastništva podjetja izveden. Pomemben dejavnik so lahko finančne zmožnosti, skrb lastnikov, ki predajajo družinsko podjetje, da bodo tudi po umiku iz podjetja ohranili finančno neodvisnost, likvidnostni položaj družbe ali družbenika, davčni vidiki prenosa ipd. Nikakor pa ne gre zanemariti »edukativnega« pomena, ko je prenos lastništva (predvsem, ko je ta odplačen) mišljen kot »lekcija« tistemu, ki vstopa v lastništvo podjetja. [4] Nekateri lastniki podjetij so tako mnenja, da je za njihove potomce koristno, če bodo pridobili delež v družbi, saj je to način, iz katerega se naučijo, kako upravljati združbo in se seznanijo s tem, kaj pomeni biti lastnik oz. imetnik poslovnega deleža. Druge lastnike preganja skrb, da na »stara leta« ne bodo več sposobni v polnosti voditi podjetja in je to njihov motiv za prenos podjetja za časa življenja. [5]

Načini prenosa lastništva družinskega podjetja

Poznamo dve skupini prenosov lastništva v gospodarski družbi za čas življenja, in sicer odplačne (skupina A) in neodplačne – podaritev (skupina B) prenose. Tretjo skupino predstavljajo prenosi, do katerih pride zaradi smrti lastnika (skupina C), ki tudi predstavlja obliko neodplačnega prenosa in je zaradi značilnosti, da gre za posel »mortis causa« ločeno obravnavan. Prenos, do katerega pride zaradi smrti prenosnika, se lahko deli na oporočno dedovanje, lahko pa gre za prenos po samem zakonu. Vsaka od teh skupin ima svoje modalitete in posebnosti.

Odplačni prenos lastništva podjetja

Odplačen prenos lastništva podjetja odpira pomemben vidik, ki  odraža željo prenosnikov po ohranitvi ekonomske neodvisnosti in nadaljnjega prejemanja nadomestil iz naslova udeležbe v družbi, katere lastništvo je predmet prenosa. Izvedba prodaje deleža potomcem pa je pogosto pogojena z okoliščino, da slednji ne razpolagajo z zadostnimi lastnimi sredstvi za takojšnje poplačilo tržne vrednosti podjetja. [6]

Zaradi tega je pogost način na katerega je izveden prenos lastništva podjetja na potomce ali druge družinske člane prek različnih oblik odloženega plačila kupnine. Za pridobitev pravic iz poslovnega deleža je namreč relevanten trenutek vpisa v sodni register (glej 482. člen ZGD-1), pri čemer plačilo kupnine ni nujen predpogoj za izvedbo vpisa. [7] Tudi v nemškem pravu plačilo ni omenjeno kot predpogoj veljavnosti prenosa poslovnega deleža, pač pa velja, podobno kot pri nas, da je družbenik tisti, ki je vpisan v ustrezen poslovni register (3. odstavek 16. člena GmbHG).

Različne oblike plačila kupnine se pojavljajo predvsem v krogu anglosaksonskih pravnih ureditev, kjer so odvisne od različnih statusnih oblik družb, ki so predmet prenosa –omenjamo jih samo primeroma: [8]

  • Dogovor o plačilu dogovorjene anuitete (»Private annuities«) predvideva, da prodajalec do konca svojega življenja ali do dogovorjenega roka prejema denarno rento. Dolžnost plačevanja anuitete običajno preneha s smrtjo prodajalca. V primeru, da dosežena življenjska doba prodajalca presega načrtovano oz. ocenjeno bo kupec vrednost poslovnih deležev preplačal.
  • Obročno plačilo predstavlja plačevanje kupnine skozi daljše časovno obdobje, pri čemer je kupnina razdeljena na periodične obroke, ki jih plačuje kupec. Plačilo kupnine je pogosto zavarovano z zastavitvijo poslovnih deležev, ki so predmet prodaje.
  • V anglosaksonskem pravnem okolju poznamo način obročnega plačila do preklica (»Self-canceling installment note«) z izdajo zadolžnice namesto plačila kupnine. Ta se izda na način, da se dogovori plačilo kupnine in pripadajočih obresti z izplačilom bodočih dobičkov v družbi, katerih poslovni deleži so predmet prodaje. Obveznost plačevanja kupnine preneha s smrtjo prodajalca. Glede na načelo pogodbene svobode je tak način zelo fleksibilen in omogoča prilagajanje željam in potrebam kupca in prodajalca.

Neodplačni prenos lastništva podjetja

Podaritev poslovnega deleža (darilo) je poleg oporočnega razpolaganja in prenosa na podlagi dedovanja, verjetno najpogostejša oblika prenosa poslovnega deleža med sorodstveno povezanimi osebami.

Neodplačen prenos lastništva podjetja se lahko izvede v naslednjih oblikah oz. v skladu z naslednjimi pravnimi podlagami, ki jih določajo:

  • Obligacijski zakonik, ki urejajo darilno pogodbo in pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja (izročilna pogodba),
  • Zakon o dedovanju, predvsem v okviru instituta odpovedi neuvedenemu dedovanju ter
  • Zakon o davku na dediščine in darila, Zakona o dohodnini in Zakona o davčnem postopku, ki urejajo vprašanje obdavčitve v primeru neodplačnega prenosa lastništva podjetja.

Prenos lastništva podjetja zaradi smrti lastnika

Dednopravno razpolaganje s poslovnim deležem ima, ob že omenjeni odpovedi neuvedenemu dedovanju, lahko obliko oporočnega razpolaganja ali dedovanja na podlagi zakona. [9] Verjetno gre za najbolj pogost, gotovo pa najbolj naraven način na katerega je izveden prenos lastništva podjetja na potomce ali druge družinske člane, ki jih določa zakon.

Zakon o dedovanju (ZD) v 7. členu določa možnost dedovanja na podlagi zakona in oporoke. Krog oseb, ki so poklicane k dedovanju na podlagi zakona in jih je potrebno upoštevati pri opredelitvi pojma »družinsko podjetje«, je določen v 10. členu. Na podlagi zakona dedujejo po zapustniku njegovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci. Kot zakonca dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti. Dedovanje v registrirani istospolni partnerski skupnosti ureja Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti [10] . Ta v 22. členu določa, da ima v primeru smrti partnerja preživeli partner pravico do dedovanja na deležu skupnega premoženja, kot ga določa 9. člen ZRIPS, v katerega pa je posegla odločba ustavnega sodišča (Številka: U-I-425/06-10, Uradni list RS, št. 55/2009), ki je odločilo, da je 22. člena ZRIPS v neskladju z Ustavo. Do odprave ugotovljenega neskladja za dedovanje med partnerjema registrirane istospolne partnerske skupnosti veljajo enaka pravila kot veljajo za dedovanje med zakoncema po ZD.

Pomembnejša vprašanja

Prenos lastništva podjetja med družinskimi člani odpira številna vprašanja na katera je potrebno v konkretnih okoliščinah poiskati odgovor.

Pri vprašanju prenosa poslovnega deleža med sorodstveno povezanimi osebami ter premoženja, ki je nastajalo v sorodstveni skupnosti, je gotovo pomembno vprašanje skupnega premoženja zakoncev. Vprašanje skupnega premoženja ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), določbe glede režima skupnega premoženja ZZZDR pa so »ius cogens«, tako da avtonomija strank glede izbire prava ali premoženjskega režima ni možna. [11]

Pomembno je tudi vprašanje razlikovanje med poslovnim deležem in vložkom v družbo, ki izgubi svojo samostojnost in predstavlja zgolj podlago za izračun poslovnega deleža. [12] V nadaljevanju je potrebno razlikovati tudi upravičenje iz deleža in upravičenja na deležu. Upravičenja iz deleža so korporacijskopravna in njihova obravnava sledi pravilom korporacijskega prava, druga pa so civilnopravna. Tako je poslovni delež skupek korporacijskih upravičenj in obenem objekt, s katerim družbenik razpolaga kot njegov imetnik. [13]

Mag. Igor Pirc, MBA

___________________________________________________________________________________

[1] Evropski parlament v točki C resolucije o družinskih podjetjih v Evropi navaja, da je po letopisu Ernsta in Younga o družinskih podjetjih za leto 2014 85 % vseh evropskih podjetij družinskih podjetij in da ta zagotavljajo 60 % delovnih mest v zasebnem sektorju (Poročilo o družinskih podjetjih v Evropi(2014/2210(INI)). Zanimiv je tudi podatek Family Business Yearbook-a 2015 iz katerega izhaja, da je izmed 500 največjih družinskih podjetij kar 243 iz Evrope in da ta zaposluje več kot 8,9 milijonov zaposlenih v Evropi, kar predstavlja 2,3 % evropske delovne sile.

[2] O tem tudi Rijavec Vesna, Udeležba zakoncev v kapitalskih gospodarskih družbah; Podjetje in delo, 2006, številka 8, str. 1699–1712. »…se ne bom posebej ukvarjala z osebnimi družbami, ker so te za zdaj v Sloveniji manj pogoste« (v nadaljevanju: Udeležba zakoncev v kapitalskih gospodarskih družbah).

[3] ZGD-1 v tretjem odstavku 3. člena navja, da so lahko gospodarske družbe organizirane v obliki osebne ali kapitalske družbe. Osebni družbi sta družba z neomejeno odgovornostjo in komanditna družba, kapitalske družbe pa so družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba.

[4] Glej npr. »prevzemniki v izročilnih pogodbah ne delujejo učinkovito in jih naklonjena zapuščina nekako “poleni”«, Habjan Rok, Ekonomska analiza družine z vidika izročilne pogodbe, Podjetje in delo, 2009, št. 1, str. 179 (v nadaljevanju: Ekonomska analiza družine z vidika izročilne pogodbe).

[5] How to transfer a family business to the next generation, URL – http://www.beliveaulaw.net/2012/06/how-to-transfer-a-family-business-to-the-next-generation/

[6] »Če je v registru kot imetnik pravice do papirja vpisan le en zakonec, je vendarle treba šteti, da spada delnica v skupno premoženje, če je bila pridobljena iz vira, iz katerega nastaja skupno premoženje.« »Poslovni delež, pridobljen iz vira, iz katerega nastaja skupno premoženje, je tako v skupnem imetništvu obeh zakoncev.«, Udeležba zakoncev v kapitalskih gospodarskih družbah, str. 1699–1712.

[7] Prav tam.

[8] Prelič Saša, Prenos poslovnega deleža, Podjetje in delo, 2011, št. 8, str. 1770 (v nadaljevanju: Prenos poslovnega deleža).

[9] Po Mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti (2013) je tržna vrednost ocenjeni znesek, za katerega naj bi voljan kupec in voljan prodajalec zamenjala sredstvo ali obveznost na datum ocenjevanja vrednosti v poslu med nepovezanima in neodvisnima strankama po ustreznem trženju, pri čemer sta stranki delovali seznanjeno, preudarno in brez prisile.

[10]  Pogoji za vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register so navedeni v 42. ter 43. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uradni list RS, št. 43/07 s spremembami in dopolnitvami). V 42. členu uredba predvideva, da je potrebno, predlogu za vpise pri prenosu poslovnega deleža in vpis izstopa ali izključitve družbenika, priložiti tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo z ustreznimi listinami, ki jih je ravno tako potrebno predložiti predlogu za vpis. Te listine so v primeru spremembe družbenika zaradi odsvojitve poslovnega deleža odpravek notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža, ter če družbenik − pridobitelj novi poslovni delež združi s svojim sedanjim poslovnim deležem – izjava družbenika o združitvi poslovnih deležev, če ta izjava ni vključena že v pogodbi o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža. Pri univerzalnem pravnem nasledstvu pa te listine predstavljajo; če je bil prejšnji družbenik fizična oseba, pravnomočni sklep o dedovanju; če je bil prejšnji družbenik pravna oseba, pa dokaz o pravnem nasledstvu.

Če je družbenik odsvojil del poslovnega deleža (prvi odstavek 483. člena ZGD-1), je treba s predlogom zahtevati, da se v sodni register vpiše tudi: 1. pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika − prenositelja, del katerega je predmet prenosa: spremenjeni (nižji) znesek osnovnega vložka, spremenjeni (nižji) delež poslovnega deleža; 2. v zvezi z osnovnim vložkom in poslovnim deležem, ki nastane zaradi delne odsvojitve, pa tudi nominalno višino osnovnega vložka v eurih ter  poslovni delež, izražen v ulomku ali odstotku. V primerih, ko se poslovni delež prenese zaradi pravnega nasledstva na dva ali več novih družbenikov (pravnih naslednikov) je treba s predlogom za vpis zahtevati tudi: pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika − prenositelja: izbris teh podatkov ter v zvezi z vsakim osnovnim vložkom in poslovnim deležem, ki nastane zaradi tega: vpis podatkov, ki jih uredba zahteva. V primeru, da družbenik na podlagi prenosa pridobi nov poslovni delež poleg sedanjega in ob pridobitvi oba deleža združi, je treba zahtevati, da se v sodni register vpiše tudi to dejstvo in sicer pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika – prenositelja in pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika – pridobitelja.

[11] Glej npr.: Fishkind J. Russell, Kautz C. Robert, J.K. Lasser, Estate and Business Succession Planning: A Legal Guide to Wealth Transfer, Jan 4, 2002 (v nadaljevanju: Estate and Business Succession Planning: A Legal Guide to Wealth Transfer); Transferring your family business, The American Institute of Certified Public Accountants;

[12] Podjetje se v pravnem prometu obravnava kot enoten objekt: skupnost vseh pravic podjetnika; ima tudi denarno vrednost. Zato je predmet pravnega prometa in tudi dedovanja (Metodološka vprašanja podjetniškega prava, str. 232.).

[13] ZRIPS, Uradni list RS, št. 65/05 s spremembami in dopolnitvami.

Oddaj Komentar