9. decembra, 2013

Preventivno prestrukturiranje po ZFPPIPP – F

Preventivno prestrukturiranje po ZFPPIPP - F

Novela Zakona o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP – F), ki je bila v Državnem zboru sprejeta konec meseca novembra 2013, uvaja doslej nepoznani postopek preventivnega prestrukturiranja.

Značilnost in koristi, ki jih prinaša preventivno prestrukturiranje

Preventivno prestrukturiranje predstavlja novo vrsto postopka, ki se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne, da odpravi vzroke, zaradi katerih bi lahko postal insolventen.

Temeljna značilnost postopka preventivnega prestrukturiranja je, da je tako prestrukturiranje mogoče izvesti že v fazi, ko insolventnost še ni nastopila. Posledično neuspeli poskus preventivnega prestrukturiranja ne vodi nujno v prisilno poravnavo in kasneje stečaj, kar pomeni, da dolžnik pri podaji predloga za izvedbo postopka ni po nepotrebnem obremenjen s posledicami neuspelega poskusa izvedbe preventivnega prestrukturiranja oz. z dejstvom, da neuspeh postopka pomeni nujno stečaj podjetja, tako kot je to v primeru ne-potrditve prisilne poravnave.

Pomembno dejstvo je tudi to, da postopek preventivnega prestrukturiranja izvaja poslovodstvo pod (po naravi stvari) nadzorstvom upnikov in ne, tako kot pri prisilni poravnavi, pod neposrednim nadzorstvom upravitelja prisilne poravnave, ki ga imenuje sodišče.

Postopek preventivnega prestrukturiranja je dovoljeno voditi samo nad veliko ali srednjo družbo. Razlog (ratio) te omejitve je okoliščina, da financiranje majhnih in mikro družb praviloma omogoča samo ena banka (finančna institucija) ali največ dve. Zato za sklenitev morebitnega sporazuma o finančnem prestrukturiranju te družbe niso potrebna obsežnejša pogajanja z večjim številom finančnih institucij. Hkrati lahko majhna ali mikro družba izvede finančno prestrukturiranje po enostavnejšem postopku in sicer po postopku poenostavljene prisilne poravnave.
Predmet prisilnega prestrukturiranja so lahko samo finančne terjatve do dolžnika. Nezavarovane finančne terjatve je dovoljeno prisilno prestrukturirati z njihovim zmanjšanjem oziroma odložitvijo njihove dospelosti. Zavarovane finančne terjatve je dovoljeno prisilno prestrukturirati samo z odložitvijo njihove dospelosti oziroma spremembo obrestnih mer.
Razlogi te omejitve so: S sporazumom o finančnem prestrukturiranju se navadno podrobno urejajo številni položaji in dodatne obveznosti dolžnika. Zato je njegova vsebina kompleksna in obsežna. Pogajanja za sklenitev takega kompleksnega pravnega posla je objektivno mogoče voditi samo v relativno majhnem krogu udeležencev (nekaj deset), in so objektivno neizvedljiva, če bi jih moral dolžnik voditi z vsemi upniki (velike in srednje družbe imajo navadno več sto, pogosto pa tudi več tisoč poslovnih upnikov).

Postopek preventivnega prestrukturiranja

Postopek se začne, če dolžnik še ni postal insolventen in je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen. Domneva se, da obstaja ta razlog, če z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja soglašajo upniki, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika. Domneva temelji na podstati, da imajo finančne institucije položaj dobro poučene osebe, ki je na podlagi podatkov o finančnem položaju in poslovanju dolžnik, s katerimi razpolaga, sposobna presoditi dolžnikov finančni položaj. Ta domneva velja za izpodbito, če upniki, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, zahtevajo, da se postopek preventivnega prestrukturiranja ustavi.

Predhodni postopek preventivnega prestrukturiranja

V predhodnem postopku sodišče odloča o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja. Predlog za začetek tega postopka lahko vloži samo dolžnik.

Dolžnik mora v predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja izkazati razlog za vodenje tega postopka tako, da predlogu priloži notarsko overjene izjave upnikov, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, da soglašajo z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja.
Predlogu za začetek postopka je treba priložiti osnovni seznam vseh finančnih terjatev in revizorjevo poročilo o pregledu tega seznama.

Začetek postopka preventivnega prestrukturiranja kot rečeno učinkuje samo za finančne terjatve do dolžnika. Za te terjatve nastanejo naslednje posledice:

  • po začetku postopka preventivnega prestrukturiranja proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju,
  • postopki izvršbe ali zavarovanja, ki so v teku, pa se prekinejo,
  • zastaranje finančnih terjatev se zadrži,
  • dolžnik ni v zamudi s plačilom glavnice zavarovane terjatve (moratorij glavnice).

Glavni postopek preventivnega prestrukturiranja

V glavnem postopku sodišče odloča o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Da bi sporazum o finančnem prestrukturiranju začel veljati, morajo z njegovo sklenitvijo soglašati:

  • dolžnik,
  • upniki, katerih skupni znesek nezavarovanih finančnih terjatev je najmanj 75 odstotkov vsote vseh nezavarovanih finančnih terjatev, in
  • upniki, katerih skupni znesek zavarovanih finančnih terjatev je najmanj 75 odstotkov vsote vseh zavarovanih finančnih terjatev.

Sporazum lahko kot dodaten pogoj za njegovo uveljavitev določa enega ali več od teh pogojev:

  • soglasje vseh upnikov, ki so imetniki zavarovanih finančnih terjatev do dolžnika oziroma
  • soglasje določenih upnikov, ki so imetniki poslovnih terjatev do dolžnika, oziroma
  • izvedbo spremembe osnovnega kapitala dolžnika, ki vključuje povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika.

Zaključek

Ključni namen postopka preventivnega prestrukturiranja torej je, da omogoča preživetje in razvoj podjetij, ki so v osnovi zdrava, vendar njihova zadolženost presega realne zmožnosti poplačila finančnih obveznosti, ki so si jih nadela v nekoliko drugačnih časih in okoliščinah, kot so današnje.

Igor Pirc, univ. dipl. prav., MBA

Kako vam je všeč vsebina?

Povezane teme: Korporacijsko Pravo, Prisilna poravnava

Vprašajte nas

Kontakt

  • Imate vprašanja za katere menite da vam lahko pomagamo? Vprašati ni greh!
  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.