Primerjalni pregled tujih davčnih okolij v zvezi z dedovanjem poslovnega deleža v družinskem podjetju

Primerjalni pregled tujih davčnih okolij v zvezi z dedovanjem poslovnega deleža v družinskem podjetju

Nekateri evropski sistemi poznajo davek na neodplačni prenos poslovnih deležev, ki ga mora plačati bodisi prenosnik bodisi prejemnik ali pa celo oba. Ker ta davek bremeni družinska sredstva, ki so hkrati tudi sredstva družbe, je to v veliko primerih tudi glavno tveganje za preživetje družinskih podjetjih. V obdobju prenosa, ki je že sam po sebi težak, saj prinaša veliko drugih težav (npr.: konflikti med prejšnjim in novim lastnikom, obveznosti do ostalih dedičev, strank ter poslovnih partnerjev in administrativne procedure), ti sistemi, ki so oblikovani, da bi preprečili kopičenje bogastva, povzročajo pritisk na družinska podjetja in tako spodkopavajo njihovo kapitalsko osnovo.

Nekateri evropski sistemi prav zaradi zgoraj naštetih razlogov davkov v zvezi z dedovanjem poslovnega deleža sploh ne poznajo. Med take evropske države spadajo: Ciper, Estonija, Latvija in Malta. [1] Nekaj držav je v preteklosti poznalo davek v zvezi z dedovanjem poslovnega deleža, vendar so se kasneje odločile, da ta davek ukinejo. Avstrija je ta korak storila julija 2008,[2] Švedska 2005[3] in Slovaška leta 2004. V Španiji so te takse ukinjene zgolj v določenih regijah. V Belgiji pa samo izjemoma (pod določenimi pogoji). Na Norveškem so davka oproščeni.[4] Portugalska je ukinila davek na dedovanje in uvedla sistem kolkovine v vrednosti 10 % knjigovodske vrednosti premoženja, ki je predemet prenosa.[5]

Druge evropske države so se odločile, da tega davka ne bodo popolnoma ukinile, ampak zgolj znižale. Belgija je davek na neodplačni prenos podjetja znižala na 3 %. V Španiji so leta 1996 davke pri neodplačnem prenosu znižali za 95 %.[6] Na Nizozemskem je od leta 2007 potrebno plačati davek le v višini 25 % vrednosti podjetja.[7] Pred tem so Nizozemci plačevali davek v višini 40 % vrednosti.[8]

Nemčija v svojem zakonu o davku na dediščine in darila (Erbschafts – und Schenkungssteuergesetz, ErbSt)[9] v zvezi z vprašanjem dedovanja podjetja pozna sistem davčnih olajšav za dedovanje »poslovnih sredstev«, in sicer:

  • osnovno davčno olajšavo, pri kateri je 85 % vrednosti podedovanega premoženja izvzeto iz davčne osnove, pri čemer pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: podjetje mora poslovati še najmanj 5 let, neposredni strošek plač v tem obdobju 5-ih let mora znašati 400 % povprečnega stroška plač v zadnjih 5-ih letih pred pridobljeno davčno olajšavo in še nekateri drugi.[10]
  • Izbirno davčno olajšavo, ki znaša 100 % vrednosti podedovanega premoženja v podjetju, vendar morata biti pri tem izpolnjena naslednja pogoja: podjetje mora nadaljevati poslovanje še vsaj 7 let in mora neposredni strošek plač v tem obdobjem znašati 700 % povprečnega stroška plač v zadnjih 7 letih pred smrtjo zapustnika deleža v podjetju. Pridobitelj deleža v podjetju lahko pridobi davčno olajšavo samo v primeru, če kapital podjetja ne sestavlja več kot 10 % neposlovnih sredstev (passive non-operating assets), kar predstavljajo zgradbe, zemljišče, zemljiške pravice, nepremičnine dane tretjim osebam v uporabo in 25 % ali manjše lastništvo v hčerinskih podjetjih. [11]

Podobno ugotavlja tudi študija KPMG-ja, ki je bila izdelana leta 2014, ki ugotavlja, da so davki pri dedovanju poslovnih deležev v različnih evropskih državah zelo različni. Gibljejo se od nič, pa vse do 43 %, brez olajšav in oprostitev ali 15 %, če olajšave upoštevamo. Razkorak konkretno pomeni od 0 EUR do nekaj več kot 4.2 milijonov EUR na posel vreden do 10 milijonov EUR.

Davka pri dedovanju poslovnega deleža ne poznajo države kot so: Ciper, Luksemburg, Poljska, Romunija, Slovaška, Švedska in tudi Slovenija. Najvišje davke na dedovanje podjetja imajo Francija, Irska, Združeno Kraljestvo in Nizozemska. Situacija pa se lahko povsem spremeni, ko upoštevamo še različne olajšave in oprostitve. Tako se seznamu držav, kjer davek znaša 0 %, priključijo še Češka, Madžarska, Nemčija, Italija, Portugalska in Združeno Kraljestvo. Če upoštevamo vse olajšave in oprostitve, ugotovimo, da so davki pri dedovanju podjetja najvišji na Danskem, kjer znašajo 15 %. Takoj za Dansko je Francija, kjer je ta davek 9 %, ter Malta 5 %.

Olajšave in oprostitve so, podobno kot davki, zelo kompleksne in široke pri njihovi uporabi. Poleg tega je potrebno upoštevati še dejstvo, da je davčni sistem lahko v posameznih državah različno urejen po regijah znotraj države same (npr. Belgija). Ker veliko družinskih podjetij deluje na mednarodni ravni, je zelo pomembno poznavanje davčnih sistemov preko meja.

S pravnega vidika je zelo zanimivo tudi vprašanje, zakaj obstajajo tolikšne razlike znotraj skupnih meja EU. V državah članicah se lahko pojavi kar pet različnih vrst davkov. Glede na to ni presenetljivo dejstvo, da sistemi v Evropi niso enotni pa tudi enostavni ne.[12]

Z vidika novejših trendov na področju obdavčitve prenosov poslovnih deležev je zanimiva odločba nemškega ustavnega sodišče, ki je razglasilo za neustavna dva člena Zakona o davku na dedovanje in davku na darila (Erbschaftsteuer – und Schenkungsteuergesetz – ErbStG), in sicer §§13a in 13b ter § 19/1, ki je določil, da je oprostitev davka na dediščino pri prenosu poslovnih sredstev nezdružljivo z nemško Ustavo.

Določbi se sicer še vedno uporabljata dokler zakonodajalec ne sprejme nove ureditve (predvideno je bilo najkasneje do 30. 6. 2016). V svoji utemeljitvi ustavno sodišče navaja, da sicer drži, da ima zakonodajalec pristojnost, da oprosti plačila davkov malim in srednjim podjetjem in je takšen ukrep potreben za varovanje njihovega obstoja in ohranitev delovnih mest, vendar je takšen privilegij nesorazmeren in neskladen z ustavo, kadar presega področje malih in srednjih podjetij, ne da bi bil prej izveden test dopustnosti.[13] Test dopustnosti je problematičen predvsem za velika družinska podjetja, ki bi morala dokazovati, da plačilo davka na dediščino vodi k velikim likvidnostnim težavam družbe.[14]

Nemška parlamentarna koalicija se je glede reform na področju dediščinskega davka  poenotila[15] z dogovorom z dne 20. junija 2016,[16] ki v celoti gledano sistema obdavčitve dediščine ne postavlja na glavo, pač pa zaostruje pogoje za koriščenje izjem pri obdavčitvi (znižanje praga za koriščenje oprostitev in s tem povezanih obveznosti iz 20 na 5 zaposlenih ipd.).

Glede na prakso opuščanja davka na dediščine in darila v večjem delu evropskih držav je tovrstno zaostrovaje pogojev gotov korak v nasprotno smer, ki lahko predvsem v primeru večjih podjetij predstavlja veliko obremenitev za njene lastnike (ne smemo pozabiti, da so v Nemčiji v družinski lastni taka podjetja, kot sta Porsche, Henkel idr.).

Opombe

[1] Overview of Family Business Relevant Issues, str. 85.

[2] Verfassungsgerichtshof Judenplatz 11, 1010 Wien, G 23/07 – 7, 15 junij 2007; URL: https://www.vfgh.gv.at/cms/vfgh-site/attachments/9/1/4/CH0006/CMS1183625954331/schenkungssteuer_g23-07.pdf, obiskano: 25. julij 2016.

[3] Gunnar Du Rietz, Magnus Henrekson and Daniel Waldenström, Swedish Inheritance and Gift Taxation (1885–2004), IFN Working Paper No. 936, 2012, 4. avgust 2015, str. 14; URL: http://piketty.pse.ens.fr/files/DuRietzetal2015.pdf, obiskano 25. julij 2016.

[4] Obvestilo za javnost Norveške vlade o ukinitvi davka na dediščino in darila, Faktaark Arveavgiften fjernes fra 2014, URL: https://www.regjeringen.no/contentassets/c5b269354f004398afb66a8518a3ff60/faktaark_arveavgift.pdf, obiskano 25. julij 2016.

[5] The Portuguese tax system, 31. januar 20109, str. 117,  URL: http://info.portaldasfinancas.gov.pt/NR/rdonlyres/F2D76036-A62A-4BEF-9AA3-6A7B34F53371/0/Portuguese_Tax_System_CEF.pdf, obiskano 25. julij 2016.

[6] Impuesto sobre Sucesiones y Donaciones, «BOE» núm. 303, de 19/12/1987 – texto consolidado, 20. člen, URL: https://www.boe.es/buscar/act.php?id=BOE-A-1987-28141&p=20141128&tn=0, obiskano 20. julij 2016.

[7] Successiewet 1956, Geldend van 01-01-2016, URL: http://wetten.overheid.nl/BWBR0002226/2016-01-01#, obiskano 25. julij 2016 in Zakon o izvajanju zakona na dediščine in darila – Uitvoeringsregeling schenk- en erfbelasting, Geldend van 01-01-2015 t/m heden, poglavje III, URL: http://wetten.overheid.nl/BWBR0027018/2015-01-01#, obiskano 25. julij 2016.

[8] Overview of Family Business Relevant Issues, str. 85.

[9] Erbschaftsteuer – und Schenkungsteuergesetz in der Fassung der Bekanntmachung vom 27. Februar 1997 (BGBl. I S. 378), das zuletzt durch Artikel 8 des Gesetzes vom 31. Juli 2016 (BGBl. I S. 1914) geändert worden ist, URL: http://www.gesetze-im-internet.de/erbstg_1974/BJNR109330974.html, obiskano 25. julij 2016.

[10] 13a/2. člen Erbschaftsteuer – und Schenkungsteuergesetz.

[11] 13a/8. člen Erbschaftsteuer – und Schenkungsteuergesetz.

[12] European family business tax monitor, Comparing the impact of tax regimes on family businesses, str. 4.

[13] Current Structure of Privileges for Business Assets Under Inheritance Act Not Fully Constitutional, Press Release No. 116/2014 z dne 17 December 2014, URL: http://www.bundesverfassungsgericht.de/SharedDocs/Pressemitteilungen/EN/2014/bvg14-116.html, obiskano 25 julij 2016.

[14] After the verdict from Karlsruhe: Larger family businesses threatened with particular disadvantage, Stiftung Familienunternehmen, Munich, December 17, 2014, URL: http://www.familienunternehmen.de/media/public/pdf/pressebereich/meldungen/2014/stiftung-familienunternehmen_pi_2014-12-17_inheritance-tax-judgment-of-karlsruhe.pdf, obiskano 25 julij 2016.

[15] Gemeinsame Erklärung von Bundesfinanzminister Wolfgang Schäuble (CDU), Bundeswirtschaftsminister Sigmar Gabriel (SPD) und Ministerpräsident Horst Seehofer (CSU): Einigung zur Reform der Erbschaft- und Schenkungsteuer, URL: http://www.bundesfinanzministerium.de/Content/DE/Downloads/Steuern/Steuerarten/Schenkungs-Erbschaftsteuer/2016-06-20-eingung-reform-erbschaftssteuer.pdf?__blob=publicationFile&v=3, obiskano 25. julij 2016.

[16] Stiftung Familienunternehmen – Inheritance Tax – Povzetek vsebine: URL: http://www.familienunternehmen.de/inheritance-tax, obiskano 25. julij 2016.

Oddaj Komentar