Upravljanje družinskega podjetja

Upravljanje družinskega podjetja

Pojem upravljanja družb (ang. Corporate Governance) se nanaša in ureja odnose med deležniki korporativnega upravljanja, predvsem lastniki, upravljavci družb, zaposlenimi, upniki idr. Ključna vsebina obravnave korporativnega upravljanja so pravila in postopki sprejemanja odločitev, ki se nanašajo na delovanje družbe. Gre torej za mehanizme, po katerih je kapitalska družba vodena in nadzirana.[1] Pravila korporativnega upravljanja, h katerim se zavežejo družinska podjetja (eksterna – kodeksi ali interna – družinska ustava) predstavljajo enega od pomembnih dejavnikov urejenosti lastniških razmerij, kar predstavlja predpogoj za vzdržno in dolgoročno delovanje in upravljanje družinskega podjetja.

Resolucija Evropskega parlamenta o družinskih podjetjih v Evropi v zvezi s tem podaja ugotovitev, da je kar 87 % družinskih podjetij mnenja, da je ohranitev nadzora nad podjetjem eden ključnih dejavnikov uspeha. Poleg tega predstavlja prenos lastništva podjetja skupaj s prenosom upravljanja z ene generacije na drugo enega največjih izzivov družinskih podjetij. Zaradi vsega navedenega je poznavanju področja upravljanja družinskih podjetij potrebno nameniti posebno pozornost in podjetnike glede tega ustrezno izobraževati.[2]

Preučevanje področja upravljanja družinskih podjetij nas vodi tudi do utemeljitev, ki se navezujejo na tezo št. 5, da obstaja potreba po posebnem urejanju vprašanj, na katere pravo ne daje izrecnih odgovorov, pri čemer morajo biti ti dogovori oblikovani tako, da z veljavnim pravom niso v nasprotju.

Posebnosti upravljanja družinskih podjetij in pregled kodeksov upravljanja

Poleg zakonskega urejanja se je na področju upravljanja družb ustalil pristop usmerjanja korporativnega upravljanja s pomočjo kodeksov upravljanja, ki jih običajno sprejmejo združenja[3] po pravilih katerih se družba zaveže poslovati (tipično so to organizatorji trgovanja oz. borze, OECD, EBRD, ICGN, UN, Commonwealth …). Namen kodeksov je natančnejša določitev standardov upravljanja in vodenja običajno javnih delniških družb, katerih delnice so uvrščene na organizirani trg. V primeru družinskih podjetij gre v večini primerov za zaprto lastniško strukturo z manj razpršenim lastništvom kot je to v javnih delniških družbah, vendar je končni cilj dobrega upravljanja družinskega podjetja podoben kot v velikih javnih delniških družbah, torej oblikovati transparenten in razumljiv sistem upravljanja, ki viša raven zaupanja tako lastnikov, zaposlenih in tudi širše javnosti,[4] torej deležnikov korporativnega upravljanja.

Prav zaradi tega so različna združenja družinskih podjetij in vplivne organizacije (bančni sektor, združenje delodajalcev[5]), ki se ukvarjajo z razvojem podjetniškega okolja, sprejele kodekse upravljanja v družinskih podjetjih,[6] ki kot sicer neobvezujoč – usmerjevalni[7] dokument postavljajo pravila in standarde dobrega upravljanje družinskega podjetja.

Iz pregleda kodeksov upravljanja družinskih podjetij lahko ugotovimo, da se upravljanje družinskega podjetja po področjih obravnave v kodeksih v veliki meri prekriva s kodeksi upravljanja javnih delniških družb (npr. področja: družbena odgovornost, uprava/direktor družbe, nadzorni svet, upravni odbor, nagrajevanje članov organov vodenja ali nadzora, imenovanje članov organov vodenja ali nadzora, poslovnik nadzornega sveta …), s to razliko, da je vsebina urejanja prilagojena posebnostim, ki veljajo v družinskih podjetjih.

Poleg navedenih področij pa gre v kodeksih upravljanja družinskih podjetij zaslediti specifična področja, ki izhajajo iz narave odnosov, ki se pojavljajo v družinskih podjetjih. Priporočila, ki jih vsebujejo, se osredotočajo na to, kako uravnotežiti poslovno sfero z družinskim elementom  z namenom zagotoviti nemoteno in konkurenčno poslovno dejavnost.[8] Tipična področja, ki jih obravnavajo kodeksi upravljanja družinskih podjetij in za katere lahko zaključimo, da so z vidika upravljanja ključna, so predvsem[9]:

  • način opredelitve družine – nekateri[10] kodeksi upravljanja družinskih podjetij usmerjajo, naj družinska podjetja sama poskrbijo za postavitev ustrezne opredelitve, kdo se šteje za člana družine, ki lahko sodeluje pri odločanju o družinskih zadevah v zvezi z njenim poslovnim udejstvovanjem, kar je osnova za preprečitev nastanka konfliktnih situacij, ki bi izvirale iz nejasnosti osnovne definicije pojma družinsko podjetje.
  • upravljanje odnosov v družini v povezavi z upravljanjem družbe (»family governance«),
  • svet družine (»family forum«, »family assembly«) – forum, ki je namenjen razpravi članov družine o vsebinah, pri katerih se srečujejo družinski odnosi in odnosi v gospodarski družbi, v kateri so te osebe lastniki; navadno se sestaja enkrat do dvakrat letno,[11]
  • upravni odbor družine (»family council«, »family supervisory board«, »inner council«, »fammily exectuive committee«) – gre za telo, ki ga med seboj izvolijo člani družinskega sveta in se z vprašanji upravljanja družinskega podjetja ukvarja pogosteje in bolj operativno kot svet družine; običajno se oblikuje, ko število družinskih članov, ki so družbeniki v družbi, preseže število 30,[12]
  • družinska ustava (»family charter«, »family constitution«, »family creed«, »family protocol«, »statement of Family Principles«, »Family Rules and Values«, »Family Rules and Regulations«) – dokument, v katerem so zapisana temeljna načela delovanja družinskega podjetja, njegove vrednote, vizija in poslanstvo; določa tudi vlogo, sestavo in pristojnosti organov družbe, določa tudi razmerja med organi družbe in organi družine in način, na katerega lahko družinski člani sodelujejo pri upravljanju družbe.[13]
  • posvetovanje z družbeniki,
  • nasledstvo,
  • reševanje konfliktov,
  • financiranje razvoja sistema upravljanja družinskih razmerij (»expenses of family governance«).[14]

Skupni imenovalec kodeksov upravljanja družinskih podjetij je, da se družbe, ki jih lastniško upravljajo sorodstveno povezane osebe, usmerjajo k temu, da oblikujejo mehanizme upravljanja, ki spodbujajo skupno razumevanje med družinskimi člani in urejajo njihove medsebojne odnose, predvsem pa razmerje med upravljanjem družine (»Family Governance«) in upravljanje družinskega podjetja (»Corporate Governance«).[15]

Namen tega članka ni podrobna obravnava vsebine in namena posameznih institutov upravljanja družinskih podjetij, pač pa izpostaviti pravne vidike in pomen urejanja odnosov znotraj družine v povezavi z njenim podjetniškim udejstvovanjem.

S pravnega vidika je namreč nadvse pomembno, da mora obstajati jasna ločnica in razlikovanje med družinskimi instituti (npr. svet družine, družinska ustava) in formalnimi instituti upravljanja družb (npr. skupščina delničarjev, nadzorni svet, upravni odbor). Tako razlikovanje mora biti s strani družinskih članov v popolnosti razumljeno,[16] saj se v nasprotnem primeru izgubi ustrezno razumevanje kogentnih pravnih norm.

Z vidika razumevanja je še posebej problematičen dokument, ki ga poimenujemo »Družinska ustava«, saj na področjih, ki jih ureja, vsebinsko posega v krog, ki je predmet avtonomnega urejanja družbe, za katere zakonitost delovanja odgovarja njeno poslovodstvo oz. uprava (ko gre za delniško družbo).[17]

Kot že navedeno, je družinska ustava krovni dokument, ki je lahko v pisni obliki ali kot skupek pravil, ki so se v praksi izoblikovala v družini,[18] v katerem člani družine zapišejo pravila upravljanja družinskega podjetja in ki vsebuje poglavja, kot so:

  • vrednote, poslanstvo in vizija družine in podjetja,
  • vloga in pomen družinskih institucij (svet družine, družinski odbor…),
  • politike delovanja v zvezi z vprašanji, ki so pomembna z vidika delovanja družinskega podjetja. Kot npr.: politika zaposlovanja družinskih in nedružinskih članov, omejitve v zvezi s prenosom poslovnih deležev ali delnic, pravila v zvezi z izbiro naslednika, pravila v zvezi z izobraževanjem družinskih članov,
  • pravila imenovanja v družinske institucije, ipd.

Opombe

[1] Samec Nataša, Sarbanes-Oxley Act – nova pravila Corporate Governance v ZDA, Pravna praksa, 2003, št. 36-37, str. 14-17.

[2] Točke 16, 17, 21, 22, 23, 25 Resolucije Evropskega parlamenta o družinskih podjetjih v Evropi.

[3] ECGI – European Corporate Governance Institute, Seznam kodeksov upravljanja, URL: http://www.ecgi.org/codes/all_codes.php, obiskano 01. februar 2016.

[4] Glej npr. Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki so ga sporazumno oblikovali in sprejeli Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, Združenje nadzornikov Slovenije in Združenje Manager, dne 18. 3. 2004 ter spremenili in dopolnili, dne 14. 12. 2005, 5. 2. 2007 in 8. 12. 2009. Kodeks v zdajšnji prenovljeni obliki sta oblikovala Ljubljanska borza, d. d. , Ljubljana, in Združenje nadzornikov Slovenije in je bil sprejet 27. 10. 2016.

[5] Overview of Family Business Relevant Issues, str. 81.

[6] Austria: Osterreicheischer Governance Kodey fur Familienunternehmen, Bankhaus Spängler, die INTES Akademie für Familienunternehmen und Weissman & Cie, September 2011; Belgija: Buysse Code Corporate governance Recommendations for non-listed enterprises, Commission Corporate Governance pour les entreprises non cotées, oktober 2005; Kolumbija: Colombian Guide of Corporate Governance for Closed Societies and Family Firms, Colombian Confederation of Chambers of Commerce, September 2009; Finska: Good Corporate Governance in Family Business, The Board of the Finnish Family Firms Association, 2009;

Francija: Recommendation: Le code MiddleNext: ‘Code de gouvernement d’entreprise pour les valeurs moyennes et petites’, 2009; Nemčija: Governance Code for Family Businesses, initiative of the INTES, Academy for Family Businesses, the Family Business Network Germany (F.B.N.) and die familienuternehmer – ASU, 2015; Nizozemska: FBNed: Good governance guidelines for family businesses, 2003; OECD: Corporate Governance of Non-Listed Companies in Emerging Markets, 2005; Španija: IC-A: Principles of Good Corporate Governance for Unlisted Companies, The Instituto de la Empresa Familiar, 2005; UK: Corporate Governance Guidance and Principles for Unlisted Companies in the UK, European Confederation of Directors’ Associations, 2010.

[7] V primeru kodeksov upravljanja družb je zavzet t.i. pristop »Comply or explain«, torej pristop »spoštuj – ali pojasni razloge za odstopanje«. Načelo »Comply or explain« družbam dovoljuje da od priporočil Kodeksa odstopajo in jim tako daje možnost, da oblikujejo lastno poslovno prakso oz. prilagodijo delovanje in upravljanje svojim potrebam, vendar morajo razlog za tako odstopanje pojasniti.

[8] Overview of Family Business Relevant Issues, str. 81.

[9] Področja so povzeta po dosegljivih kodeksih upravljanja družinskih podjetij (opomba zgoraj).

[10] Npr. Governance Code for Family Businesses, initiative of the INTES, Academy for Family Businesses, the Family Business Network Germany (F.B.N.) and Die Familienunternehmer – ASU, 2015, tč. 7.1.3.

[11] IFC Family Business Governance Handbook, str. 29.

[12] IFC Family Business Governance Handbook, str. 30.

[13] Montemerlo Daniela, Ward John, The Family Constitution: Agreements to Secure and Perpetuate Your Family and Your Business, Family Enterprise Publishers, 2005.

[14] Glej npr.: Good Corporate Governance in Family Business, The Board of the Finnish Family Firms Association, 2009.

[15] Tricker Bob, Corporate Governance, Principles, Policies, and Practices, Oxford University Press 2015,  str. 269.

[16] IFC Family Business Governance Handbook, str. 28.

[17] Glej npr. 263. člen ZGD-1: 1 odst.: »Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe«.; 3. odstavek: »Članu organa vodenja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje.«

[18] IFC Family Business Governance Handbook, str. 21.

Oddaj Komentar